Bodite na tekočem, spremljajte naš blog.

Foto ekskurzija v Goriška Brda

Predstavniki vinske “Kleti Goriška Brda” so se ponudili da nam, članom Fotografskega društva Janez Puhar razkažejo svojo dejavnost,vse pa popestrijo še z vodenim ogledom kake kulturno zgodovinske zanimivosti, morebiti v zameno za kako našo uspelo fotografijo.

Tja smo se odpravili 3. marca, polni veselega upanja na fotografsko zanimiv vikend. Goriška Brda namreč slovijo po svoji naravni lepoti, ki nudi popotniku v vsakem letnem času obilo lepega. 

Prvi dogovorjeni postanek je bil v Gonjačah, kjer stoji visok razgledni stolp s katerega se ob jasnih dneh vidijo vsa Brda do Jadranskega morja, skoraj pol Slovenije, če imaš srečo. Mi je tisti dan nismo imeli, saj je bila vidljivost kljub sončnemu vremenu slaba. Pač pa se nam je tu pridružil vodič, ljubitelj zgodovine in dober poznavalec tukajšnjih dogajanj med prvo svetovno vojno. Popeljal nas je na 609 m visok vrh Sabotin, kajti tu je potekala Soška fronta, katere sledove lahko vidimo še danes v obliki ostankov zaščitnih jarkov ter številnih v skalo izklesanih kavern. Razkazal nam je tudi svoj mali vojni muzej, za katerega je tekom let zbral precej gradiva. Človeku se ob takih pričevanjih nujno vsiljuje razmišljanje o smislu vojne.

V koči na Sabotinu so zatem postregli z joto in klobaso. Tako okrepčani smo se odpravili na naslednje prizorišče, kjer so nam naši gostitelji želeli pokazati svoje vinograde. Navdušeno smo se vrgli na fotografiranje in pri tem obžalovali, da smo v Brda prišli prezgodaj. Fotografije par tednov pozneje, ko bi se narava prebudila, bi bile mnogo lepše.

Medtem se je znočilo in to je bil pravi čas, da si ogledamo še njihove vinske kleti. Razkazali so nam prostore napolnjene s sodi dragocenih vin, za katere so prejeli marsikatera visoka priznanja. Strokovnemu vodenju je obvezno sledila pokušina belih in rdečih sort vin, ob slastnih kraških prigrizkih, ki se jih nismo branili.

Prenočili smo v hotelu Venko, kjer smo ob zvokih plesne glasbe povečerjali. Naslednji dan so nas gostitelji popeljali v dolino Kožbanjščka, kjer je ta potok izdolbel izredno slikovita korita z imenom Krčnik. Kroglaste kotanje je izdolbel slapič, ki vanje pada priobližno 1,5 m visoko. Na sredi nad kotanjami pa se razpenja naravni most, ki je lepo zaobljen in gladek, saj ga je ustvarila deroča voda z brušenjem in se uvršča med najlepše naravne mostove v Sloveniji. V času našega obiska je bilo žal sušno obdobje zato slapiča nismo mogli videti, a je bilo klub temu vredno priti.

Za zaključni del našega obiska pa so nas predstavniki »Kleti goriška Brda« popeljali še na grad Dobrovo, pogledali pa smo si tudi njihove proizvodne obrate z ogromnimi cisternami.

Ob zaključku smo naredili še nekaj promocijskih fotografij za njihova vina znamke Quercius, si privoščili še kozarček kristalne penine rožnate barve, ter se od prijaznih gostiteljev poslovili z obljubo, da se še kdaj vrnemo.

 

Anuška Vončina

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*