Pogosto nas od tekem sodobnega časa odvrne šele kaka neprijetna ali nenavadna reč. Polni ciljev in načrtov radi pozabimo, da so okoli nas ljudje in stvari, ki si želijo naše pozornosti, vendar je zaradi naše vneme ne dobe. Hitimo mimo vseh in vsega do cilja, in ko smo tam, nazdravimo in si zastavimo novega. Prav zato so včasih neprijetne ali nenavadne reči še posebej dobrodošle, ker nam pomagajo videti tisto, kar smo spregledali ali pohodili v gonji za našimi cilji. Ena od teh neprijetnih stvari je prav gotovo bolezen, ki pa kljub neprijetnosti in potencialnemu trpljenju razkriva pravo bogastvo, ki največkrat ni tisto, za katerim se podimo, ampak tisto, ki nas sprejema takšne kot smo v resnici, v dobrem in v slabem. Tomaž Ahačič je nedvomno človek, ki je v zadnjem času pogosto v mojih mislih in v mojem srcu, ker je s svojim bojem proti težki bolezni in njenim posledicam zdramil veliko ljudi iz sodobnega individualizma nazaj v skupnost. Vsi, ki smo bili s Tomažem to nedeljo v Tržiču, smo imeli isti cilj in isto upanje. Zahvaljujoč njemu smo bili spet povezani in upam, da bomo bolj pogosto tudi v bodoče. Nihče ni boljši od drugega, le različni smo in prav zaradi te različnosti se rabimo bolj, kot si marsikdaj dovolimo priznati. Havla Tomaž, ker nas učiš življenja!

Drugi koncert bo 19. novembra ob 19:00 v Hali Tivoli.

FOTO galerija

Za FDJP zapisal: Alen LACIJAN

Za več fotografij, obiščite Faceook Alena Lacijana