Bodite na tekočem, spremljajte naš blog.

Izidor Gašperlin

Izidor je popotnik, je fotograf, je estet. Njegove fotografije krajine nam povedo in nas opominjajo: »kamorkoli gremo, povsod je lepo«. Povsod lahko najdemo in se veselimo, ko gledamo razkošja barv in oblik, ki sta jih ustvarila narava in človek, ki z njo živi. Gre za poglede, ki vzpodbudijo popotnika – opazovalca, da zavzdihne »kako lep je ta svet«. Tako je Izidor imenoval kolekcijo fotografij krajine.

Če take razglede doživi človek, ki je navajen gledati skozi objektiv, ki pozna zakonitosti komponiranja slik, ima občutek za barve in še mnoge druge drobne lastnosti, lahko naredi sliko, ki je lepša in bolj doživeta, kot je to marsikdo v resnici občutil, ko je bil tam. Za tako fotografijo mora avtor vedeti kaj v sliko sodi in kaj ne. Izbrati mora primerne svetlobne pogoje. Luč v Izidorjevih slikah je najpogosteje pozna ali pa zgodnja, avtor zna tako svetlobo izrabiti in ob njegovih slikah dobimo občutek globine prostora, v katerem ustvarja. Ustvarjati na terenu je najpomembnejša faza izdelave slike. Vendar v trenutku, ko pritisne na sprožilec, Izidor že ve, kakšno delo ga čaka v »digitalni temnici«. Tu nastopi druga faza ustvarjanja. Tisto kar je »videl«, je potrebno pretvoriti v izdelek, ki bo tudi gledalcu omogočil doživetje istega, kar je prevejalo avtorja. Tu lahko rečemo, da Izidor res dobro obvlada tehniko priprave slik. Zna poudariti, tisto kar je pomembno in odvzeti težo tistemu, kar ni. Tako pričara sceno, ki prebudi željo po potovanju.

Drugi del so črno-bele fotografije. Še vedno so prisotni elementi krajine, naravne in kasneje še urbane. Tudi tu je prisoten avtorjev občutek za prostor, a v ta prostor je sedaj pripeljal človeka. Človek, sam v naravnem in še bolj sam v urbanem okolju. S tem so slike dobile dodatno vsebino. Na slikah iz neurbane krajine je čutiti, kot da je človek vedno na robu in nima več poti pred sabo. Zato se vrača v mesto, kjer sicer še vidi pot pred sabo, vendar ta vodi navzdol ali zapleteno navzgor ali pa ga vodi v neskončne labirinte kjer doživi samoto in majhnost. »Samota« je zgodba o sodobnem človeku, ki si išče prostor pod soncem. Odločitev avtorja, da uporabi črno-belo tehniko izražanja, še poudari težo izbrane teme.

Vasja Doberlet, mojster fotografije

 

Izidor Gašperlin se je s fotografijo pričel ukvarjati leta 2005, bolj resno od leta 2008. Od 2009 je član FD Janez Puhar iz Kranja. Fotografsko znanje je sprva pridobival  preko knjig in spleta ter s sodelovanjem na spletnih foto portalih.  Dobri odzivi so ga spodbudili k bolj poglobljenemu ukvarjanju s fotografijo. Septembra 2010 prične s sodelovanjem na domačih in mednarodnih razstavah in salonih.  Na njih je do zdaj zbral čez  600 sprejemov, skoraj vse na salonih najvišjega ranga pod pokroviteljstvom FIAP ter na njih osvojil  49 nagrad.  Največ sprejetih in nagrajenih fotografij je s področja popotniške, pokrajinske in naravne fotografije. V zadnjem času se avtor izraziteje usmerja  tudi h konceptualni, razpoloženjski, športni, arhitekturni in »street« fotografiji. Več fotografij na avtorjevi spletni strani http://easydoorg.1x.com/