Vabimo vas na ogled razstave sprejetih del na 24. bienalnem salonu Pokrajina 2021. Ogled bo možen do 5. decembra 2021 v galeriji Mestne hiše v Kranju. Razstavni prostori so odprti vsak dan od 10:00 do 18:00, razen ob ponedeljkih, ko je galerija zaprta.

Objavljamo nagovor, ki ga je naša članica Petra Puhar pripravila ob odprtju razstave.

Prve upodobitve pokrajine najdemo v staroegipčanskem in grškem slikarstvu, vendar pa se je krajina kot motiv likovnega upodabljanja še dolga stoletja pojavljala le v vlogi ozadja. Zanimanje zanjo se je okrepilo šele v poznem srednjem veku in renesansi, šlo skozi idealiziran in realističen pogled na svet, razcvet krajinarstva pa prinese romantičen odnos do narave v 19. stoletju. Svoj višek je upodabljanje krajine doseglo z impresionizmom, v nadaljevanju pa je slog, ki je zvabil slikarje na prosto, prešel v različne ekspresivne interpretacije okolja, vzporedno pa tudi v domeno razraščajoče fotografije.

V slovenskem prostoru prvi pokrajinski motiv zasledimo že pri prvem slovenskem fotografu Janezu Puharju (Cerklje, okrog 1860). Močan vzgib krajinski fotografiji je dalo l. 1893 ustanovljeno Slovensko planinsko društvo, ki je že l. 1898 organiziralo prvo razstavo, razpisano v Planinskem vestniku. Za uveljavljanje fotografije pokrajine je pomembno tudi dejstvo, da so l. 1911 v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani fotografi razstavljali skupaj s slikarji. Tedaj se je v družbo velikih slovenskih slikarjev kot t. i. peti impresionist uvrstil Avgust Berthold, prvi slovenski umetniški fotograf s pomembnim opusom krajinske fotografije. Med Kranjčani poleg Puharja izstopata še Kristijan Pajer, prvi slovenski popotni fotograf, ki se je v 60. letih 19. st. proslavil s serijo izjemnih fotografij z Bližnjega vzhoda, in Janez Marenčič, fotograf, ki se je v zgodovino zapisal s svojim inovativnim pogledom od zgoraj.

V Kranju je za napredek pokrajinske fotografije zaslužno Fotografsko društvo Janez Puhar, katerega izborne bienalne razstave so že skoraj polstoletna tradicija. Motivika, ki je človeka navdihovala k individualni interpretaciji skozi vsa tisočletja civilizacije, je v svoji spremenljivosti še vedno neizčrpan vir fotografske kreacije. Ali kot je v knjigi 150 let fotografije na Slovenskem v uvodu zapisal Brane Kovič: »Vsi doslej narejeni in ohranjeni posnetki so specifični fragmenti univerzalnega spomina …«

Petra Puhar, 10. 11. 2021